Poletna vročina pogosto ustvari iluzijo, da je vlaga nekaj, kar pripada le zimskim ali deževnim mesecem. V resnici pa ravno poleti mnogi deli doma tiho zbirajo odvečno vlago, ki se zadržuje v materialih in skritih prostorih, kjer zrak ne kroži dovolj.

Posledice opazimo šele, ko se pojavijo neprijeten vonj, madeži ali celo plesen. Čeprav redno zračimo prostore, to ni vedno dovolj. Vlaga se ujame na mestih, kjer je pretoplo, slab zračni pretok ali kjer svetloba ne doseže vseh kotičkov. V nadaljevanju razkrivamo pet pogosto spregledanih mest, ki poleti postanejo skrivališča za vlago in ponujamo usmeritve za reševanje.

Kletni prostori

Kletne prostore pogosto uporabljamo za shranjevanje živil, orodja ali sezonskih predmetov. Ti prostori imajo pogosto nižjo temperaturo, kar v kombinaciji z omejenim zračenjem ustvarja idealne pogoje za kondenzacijo. Vlaga se nabira na stenah, tleh in lesenih elementih, kar povzroča neprijeten vonj in tveganje za razvoj plesni.

Prostor pod večjim stopniščem ima podobno težavo, saj zrak pod stopnicami pogosto miruje. Tudi če gre za del bivalnega prostora, se tam redko zadržujemo. Priporočljivo je, da v te prostore redno nameščamo razvlažilce zraka in jih občasno vklopimo, da ustvarimo kroženje zraka in zmanjšamo zadrževanje vlage.

Balkonski kotički in lože

Zunanji prostori so poleti pogosto zasenčeni, a s tem tudi vlažni. Balkonski kotički, kjer se nabira voda od zalivanja rož ali dežja, hitro postanejo vlažna gnezda. Beton in leseni elementi vpijajo vlago, ki se zadržuje dalj časa, če prostor nima dovolj sonca ali pretoka zraka.

Tende in druge oblike senčil, ki zadržujejo sonce, hkrati pa omejujejo izsuševanje, lahko stanje še poslabšajo. Zato je priporočljivo poskrbeti za uravnoteženo osvetlitev in redno zračenje tudi na zunanji strani doma. Uporaba vodoodbojnih premazov dodatno zmanjša vpijanje vlage v tla in stene.

Zračniki in prezračevalni kanali

Prezračevalni sistemi so zasnovani za kroženje zraka, vendar ob pomanjkljivem čiščenju postanejo past za vlago. V notranjosti cevi se zaradi temperaturnih razlik začne nabirati kondenz. Če so kanali znotraj hladnejših delov stavbe, vlaga v njih zastaja in vpliva na kakovost zraka v prostorih.

Redni pregledi in čiščenje zračnikov so pomembni, saj preprečujejo nalaganje vlage in morebitno širjenje plesni. Uporaba razvlažilcev zraka v prostorih, kjer je prisotno veliko prezračevalnih točk, dodatno pomaga stabilizirati vlago v ozračju in izboljša počutje v notranjosti.

Zadnje stene omar in notranje niše

Omar ne premikamo pogosto, a za njimi se pogosto skriva presenečenje. Zaradi slabšega pretoka zraka med pohištvom in zidom nastane idealno okolje za kopičenje vlage. Na zadnjih stenah omar se začnejo pojavljati madeži, barve zbledijo, les pa postane dovzeten za napade plesni in gnitje.

Notranje niše, kot so okenske police ali vdolbine v stenah, imajo podobno težavo. Še posebej tiste, ki so slabo osvetljene ali preblizu zunanjih zidov. Priporočljivo je, da večje kose pohištva občasno odmaknemo od sten ter v te kotičke usmerimo pretok zraka, zlasti v dneh visoke zračne vlažnosti.

Prostori pod pohištvom in tapisoni

Nizki predali, kavči in postelje imajo spodaj skrite prostore, kjer se zadržuje prah in vlaga. V poletnih dneh, ko se pojavljajo temperaturna nihanja in vlažen zrak, se pod pohištvom ujamejo tople plasti, ki ne izhlapijo. To vodi do nabiranja vlage na talnih površinah, ki so skrite očem.

Tapisoni in preproge so dodatna past, saj vpijejo vlago iz zraka in ovirajo dihanje tal. Priporočljivo je, da talne obloge redno dvigujemo in prostore temeljito zračimo. Uporaba senčil, ki zadržijo del toplote zunaj, pa pripomore tudi k manjši kondenzaciji na hladnejših notranjih delih.

Nudimo najem razvlažilcev zraka! Pišite nam, ali nas pokličite na 041/664-229.