Nova hiša ali prenovljen prostor lahko na pogled deluje skoraj končan, čeprav je v materialih še vedno veliko vode.
Ometi, estrihi, izravnalne mase in nekateri drugi gradbeni materiali jo vsebujejo že zaradi samega postopka priprave in vgradnje. Ta voda mora pred nadaljnjimi deli postopoma zapustiti konstrukcijo. Prehitro nadaljevanje del lahko povzroči različne težave.
Talne obloge se lahko poškodujejo, barva na stenah se slabše oprime, v prostoru pa ostaja zelo visoka relativna vlažnost. Sušenje zato ni samo obdobje čakanja, temveč pomemben del gradbenega procesa, pri katerem je smiselno spremljati pogoje in po potrebi uporabiti razvlažilec zraka.
V novem ometu in estrihu ostane veliko vode
Pri pripravi ometa in estriha je voda nujna sestavina. Po izvedbi pa mora velik del te vode iz materiala izhlapeti. Debelejši sloji se sušijo precej dlje kot površina, zato lahko material na dotik deluje suh, čeprav je v notranjosti še vedno precej vlage.
Čas sušenja je odvisen od debeline materiala, temperature, zračenja in relativne vlažnosti prostora. Zato univerzalno pravilo, da je estrih po določenem številu dni vedno pripravljen za polaganje tal, ni zanesljivo. Pri občutljivejših zaključnih oblogah je veliko varneje preveriti dejansko stanje materiala.
Prehitro polaganje tal lahko povzroči težave
Parket, laminat, vinil in druge talne obloge imajo različne zahteve glede dovoljene preostale vlage v podlagi. Če se tla položijo prezgodaj, se vlaga iz estriha težje odvaja. Posledice se lahko pokažejo šele kasneje, ko začne material spreminjati obliko, se lepilo slabše oprime ali se pojavijo druge poškodbe.
Zato je pred polaganjem pomembno preveriti, ali je podlaga dovolj suha za izbrano oblogo. Pri tem se ne zanašamo samo na videz ali občutek na površini. Meritev preostale vlage daje bistveno boljšo informacijo o tem, ali je mogoče varno nadaljevati dela.
Samo odpiranje oken ni vedno najhitrejša rešitev
Prezračevanje pomaga odvajati vlago, vendar je njegova učinkovitost odvisna od zunanjih pogojev. Če je zunaj zrak zelo vlažen, lahko z dolgotrajnim odpiranjem oken proces sušenja celo upočasnimo. Veliko bolj učinkovito je kratko in intenzivno zračenje takrat, ko so pogoji ugodni.
V objektu je pomembna tudi temperatura. Hladne površine in hladen zrak upočasnijo izhlapevanje, zato samo močan pretok zraka ni vedno dovolj. Najboljši rezultati nastanejo, ko so temperatura, gibanje zraka in odvajanje vlage med seboj usklajeni.
Razvlažilec zraka pospeši nadzorovano sušenje
Pri novogradnjah in prenovah je razvlažilec zraka zelo uporaben, saj iz zraka odstranjuje vodo, ki izhlapeva iz gradbenih materialov. Zaradi nižje relativne vlažnosti lahko vlaga iz ometa in estriha hitreje prehaja v zrak, naprava pa jo nato odstrani iz prostora.
Razvlaževanje je posebej praktično takrat, ko naravno prezračevanje zaradi vremena ni dovolj učinkovito. Pomembno pa je, da proces ni pretirano agresiven in da se upoštevajo navodila za posamezne materiale. Cilj ni površino posušiti čim hitreje za vsako ceno, temveč ustvariti pogoje za enakomerno in nadzorovano sušenje.
Meritve povedo več kot videz površine
Pri zaključnih delih je največja napaka sklepanje, da je material suh samo zato, ker je površina svetla in na dotik suha. Vlaga lahko ostane globlje v estrihu ali ometu še dolgo po tem, ko se površina že spremeni. Prav zato profesionalni izvajalci pred občutljivimi naslednjimi fazami uporabljajo meritve.
Dobro načrtovano sušenje zmanjša tveganje za kasnejše težave in nepotrebna popravila. Prezračevanje, primerna temperatura in razvlažilec zraka lahko proces bistveno izboljšajo, vendar mora končno odločitev o nadaljevanju del določiti stanje materiala. Nekaj dodatne previdnosti v tej fazi lahko prihrani precej težav po končani prenovi.
Potrebujete razvlažilec zraka? Pišite nam, ali nas pokličite na 041/664-229.